Hiša znanosti

Po poteh mariborskega obzidja

Urbana preža: nedovoljena parkiranja na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide
Raziskovalno skupino Urbana preža tvori šest študentov (Drago Švajger, Žiga Luknar, Matic Ganc, Martina Tepej, Pia Kermel Žamut in Špela Porčnik) iz študijskega programa sociologija in interdisciplinarno družboslovje. Pravijo: »Našo prvo nalogo smo usmerili v pogled etično moralnega vidika ljudi, zato se nam je zdelo najbolj smiselno, da del slednjega preverimo tako, da raziščemo neupravičeno zasedenost invalidskih parkirnih mest na določenih parkiriščih v mestu Maribor, ter tako statistično ovrednotimo razmerje med temi, ki kršijo ter temi, ki opravičeno zasedajo mesta rezervirana za invalide.« Lokacije opazovanja so občinska in niso last zasebnikov. Izbrana so bila zaradi visoke frekvence parkiranja poleg tega je pa na teh parkiriščih največ takšnih, ki parkirajo le za kratek čas, da hitro uredijo obveznosti in se nato odpravijo. Tak voznik bo morda zaradi prezasedenosti parkirišč sebično zasedel mesto na parkirnem mestu rezerviranem za invalide in se pri tem ne oziral na te, ki jim to parkirno mesto opravičeno pripada. Ta parkirišča so na treh lokacijah, in sicer na Slomškovem trgu, Mestni občini Maribor ter glavni železniški postaji. Na teh lokacijah bodo v obdobju od 9.7.2012 do 15.8.2012 zabeležili število parkiranih avtomobilov, ki nimajo formalne dovolilnice za opravičeno parkiranje na invalidskem mestu ter avtomobile z dovolilnico. Po zaključenem opazovanju bo sledila analiza podatkov, katere bodo statistično obdelali ter jih kritično ovrednotili in smiselno interpretirali. Dobljeni statistični podatki bodo predstavljeni javnosti, saj želijo, da se ljudje ozavestijo o tej problematiki, ki je obče znano vse pogostejša, a za mnoge voznike povsem nesmiselna in morda povsem banalna.
 

Jezikovna skupina
Projekt se prednostno ukvarja z lektoriranjem in prevajanjem spletne strani http://raz.um.si/ z vsemi njenimi delujočimi podstranmi oziroma vsemi povezavami, ki izhajajo iz omenjene spletne strani. Pri tem je v načrtu izdelava spletne aplikacije, ki bi bila v pomoč pri lektoriranju. Le-ta bi beležila različne vrste napak, ki bi jih lektorji označili v samem besedilu. Ker se spletne strani spreminjajo, bi aplikacija shranila tudi posnetek samega besedila. Pri izdelavi omenjene aplikacije bi nam na pomoč priskočili študentje računalništva (FERI). Kasneje bi aplikacija bila na voljo tudi drugim lektorjem in ostalim uporabnikom. Lektoriranju bi sledila jezikovna analiza zbranega gradiva. Predvsem nas bo zanimala besediloslovna in skladenjska zgradba besedil. Vsa besedila bi se sproti tudi prevajala iz angleškega v slovenski jezik in obratno. Na koncu se bi na podlagi celotnega dela oblikovalo rezultate, ki bi se predstavili javnosti. Tako je namreč poskrbljeno za dvoje: za ustrezen knjižni jezik, ki je narodna podlaga nekega ljudstva, tudi del kulture, hkrati pa se omogoči, da so projekti, ki jih najdemo na omenjeni spletni strani, dostopni tako v slovenskem kot angleškem jeziku.

 

Več projektov je v pripravi.